top of page

B i o g r a p h y

NIKA SOLCE is an equally remarkable composer and singer from Slovenia. She has absorbed all the influences that she was exposed to from a very early age, and invented her own distinctive musical vocabulary. She has performed with musicians from across the world and embraced the synthesis of sound with soul. Gypsy brass band, Balkan wild rhythms, spiritual songs from India – Nika has expressed herself with equal alacrity wherever she has found a platform. But her biggest influence has always been folk music from the Balkan states, as well as from other countries and cultures. She has a flair for composing her own tunes and combining them with music from other parts of the world. 

 

Nika is also a puppeteer. She grew up in the family of internationally recognised puppeteers. At the age of six years she already performed at puppet shows and travelled with her parents the international festivals. Later on she joined various puppet groups. 

Now she is playing her own puppetshows on festivals, theatres, schools, kindergardens... 

In her shows Nika pairs her two worlds, puppetry and music.

 

 

Nika Solce je vsestranska umetnica lutkarica in pevka, ki svojo glasbeno govorico združuje z ljudskim izročilom. Že od rane mladosti nastopa z glasbeniki z vsega sveta in išče nove priložnosti za izražanje tako znotraj divjih balkanskih ritmov kot indijskih duhovnih pesmi. A s pomočjo izrednega smisla za lastne melodije, ki jih združuje z glasbo iz drugih delov sveta, njene interpretacije ne vodijo le na popotovanje znotraj in zunaj nas, temveč so tudi nadvse izvirne.

Glasba, ki jo izvaja z različnimi glasbeniki in mednarodnimi zasedbami, je preplet ljudskega izročila, avtorske glasbe in uglasbitev poezije Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Ferija Lainščka ter drugih slovenskih poetov...
Njena glasba je čutna, nežna in temperamentna hkrati. Mešanica balkanskih, španskih ritmov in slovenske zemlje. 

Nika je tudi lutkarica. V svojih lutkovnih predstavah združuje svoja dva svetova, lutkovnega in glasbenega.

 

 

Kot povezovalka (literarnih) dogodkov in voditeljica radijskih oddaj sodelujem z mnogimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci. Nika Solce je ena najbolj večplastnih in predanih glasbenih ustvarjalk kar sem jih srečala v zadnjih letih. Z uglasbeno poezijo slovenskih mojstrov besede - Prešerna, Ferija Lainščka, nesmrtnega Srečka Kosovela in drugih, razširja prostor slovenske literature ter ga prepleta s kakovostnih avtorskih glasbenim opusom. Z uglasbitvami besedil slovenskega ljudskega izročila pa ljudsko pesem in s tem bogastvo slovenske ljudske dediščine postavlja v sodobni čas in ga tako na zanimiv način prenaša tudi mlajšim generacijam.

Njena avtorska moč presega nacionalne in religiozne meje in tako skozi lasten subjektivni umetniški občutek pristno in izbrano prepleta z avtorskim glasbenim izrazom. Na tak način v slovenski glasbeni prostor prinaša širino različnih glasb sveta, zgodb Balkana, Indije in drugih etničnih specifik, ki jih zmore posvojiti njena avtorska glasba.

Odrski nastop Nike Solce je posebno doživetje. Njen glas, performativni instinkt in pristna predanost trenutku pred občinstvom so, po mojem mnenju, velika pridobitev v mozaiku slovenskega glasbenega prostora.

Carmen L. Oven

Niko Solce poznam in sledim njeni glasbeni poti že vrsto let. Spominjam se njenih zvočnih meditacij ob prepevanju indijske duhovne glasbe še v njenih dijaških letih, in ko je, nekaj let kasneje, kot Narayani izdala svojo prvo glasbeno zgoščenko. Že takrat je družila ljubezen do duhovne glasbe z bolj občutenim načinom petja, za katerega je sama v šali rekla, da „poje indijske pesmi bolj po cigansko“, da jih čuti „bolj meseno“ in na prav poseben način. Iz tega občutka je verjetno zrasla tudi njena ljubezen do etno glasbe, ki se ji Nika Solce aktivno in predano posveča že več kot 15 let.

 

Prvi mednarodni preboj je Solcetovi uspel leta 2011, ko je na Festivalu v Woodfordu v mednarodni zasedbi Etnoaustralia nastopila s priznano pevko Sabino Khan. Takoimenovani indo-balkan, ki je bil v veliki meri njena stvaritev, je postal nekakšna Nikina zaščitna znamka, zgoščenka Zamee pa prava uspešnica večletnega sodelovanja tandema Solce-Khan. Obenem je Nika ves čas javno nastopala, prepevala in glasbeno ustvarjala tudi z drugimi glasbenimi sestavi - doma in v tujini. Morda bolj zapaženo je bilo njeno sodelovanje s skupino Faronika ter njeni odmevni nastopi v različnih glasbenih sestavih in/ali celo na samostojnih koncertih po večjih festivalih in glasbenih prireditvah: npr. na Trnfestu ali v Hostelu Celica v Ljubljani pa na gigantskih koncertih Etnohistrije in njeni številni nastopi po raznih krajih po Sloveniji, predvsem po obali in po kar nekaj gostovanjih v inozemstvu.

 

Nadvse zanimivo pa je bilo videti Niko Solce pred dobrimi tremi leti v navidez popolnoma novi vlogi: v vlogi lutkarice - solistke. V svojih lutkovnih prvencih je zanimivo združila dve področji: lutkarstvo, ki ji je bilo družinsko položeno že v zibelko, in petje. Priredbo rezijanske ljudske pravljice O lisički zviti tički (2014) je doma uspešno predstavila najmlajši publiki, z njo nastopala po vrtcih, šolah, kulturnih domovih in celo na domačem PUF-u, tem nastopom pa je sledilo še povabilo na prestižni Festival Eurokids v Washington, ZDA. Naslednje leto sta prvi rezijanski lutkovni predstavi sledili še dve. Mislim, da ne bo preveč, če rečem, da je Nika Solce pri nas pravzaprav edina lutkarica-solistka, ki v svoje predstave vključuje glasbo (petje ob spremljavi kitare) kot enakovreden del scenskega dogajanja.

 

V letošnjem letu je Nika Solce izdala novo avtorsko zgoščenko in s katero je ponovno presenetila. Čeprav smo že slišali nekaj njenih uglasbitve posameznih pesniških del (npr. Prešerna, Kosovela, Lainščka, Minattija ...), se je tokrat polotila večjega opusa: 14 otroških pesmi Srečka Kosovela z naslovom „Nesem sončnico na rami“. Spoj Kosovelove poetike in subtilno vodena glasbena govorica Nike Solce sta se v tem delu zlili v enovito doživetje, ki ga bogati avtoričina občutena interpretacija in njeno bogato pevsko izkustvo.

Iz povedanega je razvidno, da se Nika Solce uveljavlja kot inovativna in samosvoja glasbenica in se razvija v razpoznavno interpretko in prodorno ustvarjalko avtorske glasbe.

Mag. Igor Cvetko

etnomuzikolog in lutkar

Spodaj podpisani Tomaž Purkart sem glasbeni urednik in novinar, zaposlen na RTV Slovenija, Valu 202. Kot urednik in voditelj oddaje Glasba svetov pogosto gostim tudi slovenske avtorje in glasbenike. Nika Solce me je s svojim delom več kot prepričala. V slabem letu dni je ustvarila tri odlične projekte, zato sem z njo pripravil dve odlični oddaji.

Glasbeno nadarjenost je pokazala že v svojih najstniških dnevih. Danes jo poznamo kot domiselno aranžerko in odlično pevko, tudi interpretko. Že sam izbor ljudskih domačih in tujih pesmi, predvsem pa način, kako jih prireja, dokazujejo njen izreden glasbeni talent. Poleg samostojnih avtorskih pesmi, je njena zadnja upesnitev poezije Srečka Kosovela še korak dlje v njeni samostojnosti, predvsem pa izvirnosti v katerem se spleta poezija slovenskih pesniških legend in ljudsko izročilo s sodobno avtorsko glasbo. Nika neguje, bogati in širi slovensko kulturo na čisto svoj način, ki dobiva čisto novo dimenzijo. Kot samostojna avtorica s svojim posluhom in izvirnostjo dokazuje kako široko je obzorje njenega glasbenega duha, ki vije iz nje.

Slovenska kultura potrebuje takšne umetnike, kot je Nika Solce.

TOMAŽ PURKART

Glasbeni urednik Vala 202

Ljubljana, 15.10.2016

Glasbenica, pevka, kitaristka, skladateljica in lutkarica Nika Solce se je najprej uveljavila kot pevka etnoglasbe v različnih zasedbah na festivalih od Slovenije, Italije, Srbije do Avstralije. V Celici smo jo najprej spoznali kot prepoznaven glas mednarodnega festivala Etnohistria, ki ga vodi njen brat Matija Solce. V zadnjem času največkrat nastopa pri nas s svojo skupino Faronika, v kateri poje in igra kitaro, spremljajo jo izvrstni glasbeniki, Tilen Stepišnik na kitari, Tobi Kuhn na violončelu in Žiga Šercer na tolkalih. Sama sklada glasbo na Prešernovo, Kosovelovo, Lainščkovo in Minattijevo poezijo, aranžmaje pripravijo skupaj. Solcejeva z uglasbitvijo zna ne samo približati slovensko poezijo ljudem, temveč zaigrati na tisto struno, da pesem zazveni in se res zasliši. Faronika na tenkočuten in izviren način izvaja tudi ljudsko glasbo.

Z moldavskim čelistom Martinom Neago je ob 90 letnici Kosovelove smrti uglasbila njegove otroške pesmi in posnela zgoščenko Nesem Sončnico na rami, s katero je odstrla svetlo stran tega melanholičnega pesnika s kamnitega Krasa. Glasbena rapsodinja, kakor so jo poimenovali v enem izmed medijev, je uglasbila vrhunsko poezijo, ki jo je mladi poet namenil mladim, vabi nas v posebno bližino besede in pesmi, ki jo na krilih otroškega čudenja dajejo sončnice, najsi bodo Kosovelove, Van Goghove ali prave, najmanjšim sončkom. Z velikim občutkom in še večjo ljubeznijo, s kakršno mati v intimni bližini lahko poje lastnemu otroku, ta nadarjena glasbenica podarja njegovo poezijo, svojo glasbo in glas tudi drugim, otrokom in odraslim.

Na festivalu Woodford v Avstralji, kjer je pred več tisočglavo množico nastopila z mednarodno zasedbo Etnoaustralia, sta se spoznali z bollywoodsko pevko Sabiho Khan, s katero sta ustanovili mednarodno skupino in izdali zgoščenko Zamee, na kateri na izviren način prepletata indijsko in balkansko glasbo. Glasbenici vzpostavljata most med Azijo in Evropo, dvema polotokoma, kjer so se razvili začetki na vzhodu vedske in na zahodu grške civilizacije, ki so globoko prepleteni z našimi indoevropskimi koreninami. Kljub prostorskim in časovnim razdaljam je že bližina jezika osupljiva, saj veda v sanskrtu in v slovenščini pomeni isto, znanje, modrost... Viža (vija) je v staroindijskem jeziku tista prvinska melodija, ki je tudi v slovenščini morda še vedno živa (jiva). Nada je v sanskrtu prvobitni mistični zvok, zato je njuno nade-budno glasbeno iskanje, njun ritmični splet in melodični preplet s kontrapunktom njunih glasov še toliko bolj izviren in izzivalen. »A pesem zanjo nikdar ni le pesem, temveč čuteče izkustvo, ki izhaja od znotraj, da bi prišla iz nje in ponovno vstopila v globine drugih ljudi. Zase, zame, za vas. Zamee, kakor v intervjuju za Godobodi njeno pričevanje lepo zapiše Nina Novak.

Janko Rožič / vodja kulturnega programa v Hostlu Celica

 

  • w-facebook
  • Twitter Clean
  • w-youtube
bottom of page